Ribiška družina Ajdovščina je društvo, katerega osnovna naloga je zaščita vodnega življa in rib, varstvo voda, gojitev rib in ribolov. Smo društvo, ki ima status naravovarstvene organizacije.

Območje delovanja

Ribiška družina (RD) Ajdovščina deluje na območju lokalnih skupnosti občin Ajdovščina in Vipava, ki merita 352 km2 in imata 22.500 prebivalcev (1,2 odstotka prebivalcev Slovenije).

Najpomembnejša vodotoka sta reka Vipava in reka Hubelj. Zgornja Vipavska dolina je prepletena z mnogimi potoki, ki jih družina koristi za gojitvene potoke.

Izpod mogočnega Nanosa se v devetih izvirih reke Vipave (104 m nad morjem) gnetejo hiše Vipavskega trga s številnimi mostovi, kar spominja na male Benetke. Kmalu po izviru se reki Vipavi pridružita potok Močilnik in skrivnostni hudournik Bela, nižje pa še reka Hubelj, znana po kratkem vodotoku čiste vode, in številni manjši potoki.

Reka Hubelj izvira 240 m nad morjem. Njeni ob visokih vodah slikoviti slapovi napajajo z vodo skoraj vso Vipavsko dolino. Ob izviru je najnižje ležeča planinska koča v Sloveniji. Tik pod njim je tudi sodobna ribogojnica RD Ajdovščina, ki vzreja in ohranja avtohtono, nekdaj že ogroženo soško postrv. V preteklosti so ob reki pod izvirom nastale fužine, valjarna bakrene pločevine in celo pivovarna. Potok Lokavšček, ki se reki Hubelj pridrži pod izvirom, je od leta 1998 dalje zaradi mulja, ki ga voda odnaša s plazu Slano blato, kalen. V tem pred leti bogatem vodotoku sedaj ni več ribjega življa. Reka Hubelj se pod mestom Ajdovščina pridruži reki Vipavi.

Reka Vipava zapusti ribiško družino pri jezu Kasovlje do koder sega revir družine in se počasi spušča po Vipavski dolini. Pri vasi Miren zapusti Slovenijo in se pri Sovodnjah v Italiji zlije v modro reko Sočo na poti v Jadransko morje.

Reliefno-geološka podoba območja

Območje obeh občin je reliefno zelo razgibano. Zajema osrednji in zgornji del Vipavske doline, ki jo od zahoda proti severu oklepajo visoke planote Čavna, Trnovskega gozda in mogočnega Nanosa, na vzhodu pa Hrušica. Južno mejo obeh občin od Krasa predstavljajo Vipavski griči.

Strateška pot, ki vodi skozi dolino vodi iz Furlanije v osrednjo Slovenijo in naprej na Balkan, je dala tukajšnjim krajem zgodovinski pečat.

Vipavska dolina je bila pred 15 milijoni plitvo morje, kar se odraža tudi v geološki zgradbi; prevladujejo sedimentalne kamenine, zlasti fliš, dno doline pa pokrivajo manjše rečne naplavine. Na obronkih planot prevladujejo jurski in kredni apnenci.

Podnebne razmere

Dolina je odprta proti zahodu, od koder prodirajo vplivi sredozemskega podnebja. Povprečna letna temperatura na tem območju je 12°C, najnižja povprečna mesečna temperatura pa nikoli ne pade pod ničlo. Eno najvišjih temperatur, kar 41°C, smo zabeležili julija leta 2003.

Blago podnebje pogosto moti burja, severozahodni veter, ki piha v povprečju med 45 in 90 dni letno in v rušilnih sunkih doseže tudi nad 150 km/h. Vegetacijska doba traja dva meseca dlje kot v drugih krajih Slovenije, kar omogoča rast in vzgojo tipičnih sredozemskih kultur.

Letno pade do 1600 l padavin, pretežno v zgodnje pomladanskem in pozno jesenskem času. Opažamo, da so poletne suše vse pogostejše in vse daljše. V tem času usahne večina potokov.

Ribiški okoliš družine

Ribiški okoliš RD Ajdovščina obsega vodozbirno območje zgornjega toka reke Vipave in reke Hubelj. Vodotoki tega območja zajemajo površino približno 29 ha. Reka Vipava od izvira v Vipavi do tako imenovanega Kasovljskega jezu je v skupni dolžini 12 km ribolovna voda družine. Vsi pritoki reke Vipave, razen spodnjega Hublja, so namenjeni gojitvi salmonidov. Zgornji del reke Vipave ima salmoniden značaj, spodnji del pa mešanega.

V začetku prejšnjega stoletja je zgornji tok Vipave naseljevala izključno soška postrv. Potočna postrv je bila prvič vložena v reko Vipavo leta 1936 med prvo in drugo svetovno vojno. Ker se je vlaganje potočne postrvi nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, je postala soška postrv ogrožena.

Z delom marljivih članov ribiške družine in takratnega vodstva lokalne skupnosti ter s podporo Vodno gospodarskega podjetja Soča je bila konec prejšnjega stoletja zgrajena sodobna čistilna naprava za čiščenje fekalne in tehnološke vode Ajdovščine ter okoliških krajev.

Zavoljo čistilnih naprav v Ajdovščini in Vipavi, osveščenemu prebivalstvu ter stalnim naporom ribiške družine so danes vodotoki čistejši in bogatejši z avtohtonimi vrstami rib ter drugimi vodnimi živalmi kot pred desetletjem.

Ribogojstvo - ponos družine

Zadnja desetletja se vse pogosteje dogaja, da v poletnih mesecih zaradi suše in neurejenega režima zalivanja polj usahne večina gojitvenih potokov, kar povzroča škodo in pogine rib. Družina mora v kritičnih obdobjih odlavljati ribe in jih vlagati v reko Vipavo.

Ključni dogodek za revitalizacijo salmonidne ihtiofavne je bila izgradnja ribogojnice, ki so jo ajdovski ribiči začeli graditi leta 1986. Po dolgoletni selekciji je ribiška družina pridobila lastno plemensko jato soške postrvi, ki jo vsako leto s skrbno selekcijo obnavlja.

RD Ajdovščina letno vlaga zarod z mešičkom v gojitvene potoke in reko Vipavo. Tako se dviguje stalež soške postrvi v Vipavi. V zadnjem obdobju (2000 - 2005) je bilo vloženo znatno število mladic jadranskega lipana, ki je tu že bil doma. Mladice jadranskega lipana je družina nabavila pri RD Tolmin, ki man je pomagala tudi s strokovnimi nasveti pri uspešni ponovni naselitvi.

Trud, strokovno delo in popolna zaščita soške postrvi, ki jo je družina izvajala vrsto let, so nam v ponos, saj smo uspeli ohraniti enega najredkejših salmonidov v svoji prvobitnosti. Uspeh v ribogojstvu je vezan na dobre pogoje, ki jih nudi zgornji tok reke Hubelj, od koder ribogojnica dobiva kakovostno vodo za vzrejo postrvi. Za vzrejo salmonidov ima Hubelj ugoden kemizem vode. Ob skrbnem delu ribogojcev sta zagotovljena uspešna vzreja in dober prirast. K uspehu vzreje in poribljanja ter ohranjanju soške postrvi je pripomogla tudi popolna opustitev vzreje konzumne šarenke.

Ribji živelj

Izvir reke Vipave je na 104 m nadmorske višine v eni najtoplejših dolin v Sloveniji. Kljub nizki nadmorski višini obrast reke preprečuje pregrevanje vodotoka, ki ima v svojem izvornem delu pretežno salmonidni karakter. Kljub temu je ihtiološka sestava zgornjega toka reke Vipave in pritokov pestra. Poleg soške postrvi (riba Nature 2000), potočnice, križancev in šarenke Vipavo naseljuje še manjša populacija jadranskega lipana, ki je zadnja leta zaradi vlaganj in lastne drsti v porastu.

Topli izlivni deli potokov, ki se izlivajo v Vipavo, omogočajo ugoden razvoj mladic ciprinidov. V Vipavi živijo predvsem starejši osebki. Veliki težavi pri ohranjanju vrst sta nenadzorovan odvzem vode za potrebe namakanja in onesnaženje spodnjih izlivnih delov potokov. Stanje populacij ciprinidnih vrst spremljamo enako pozorno kot stanje populacij salmonidnih vrst, saj so v večini primerov dobri pokazatelji sprememb kakovosti voda ter kot sestavni del biotopa enakovredni cenjenim ribolovnim vrstam.

Od ciprinidov naj omenimo štrkavca, grbo, mreniča, primorsko zelenko, pisano nežico, pisanca, mazenico, kaplja in linja. Poleg soške postrvi je večina ciprinidnih vrst v NATURI 2000; aktu, ki narekuje ohranjanje življenskega prostora omenjenih vrst rib. S ponosom lahko navedemo, da je Vipava eden od vodotokov, ki je po tem evropskem naravovarstvenem aktu uvrščen med zaščitene vodotoke.

V Dobravsko krnico redno vlagamo krapa in skrbimo za njegovo bogato lovišče. S krapom smo pred dvema desetletjema v revir zanesli tudi babuško, edino alohtono ribo, ki je v ajdovskem revirju končala po naši krivdi. Tudi donavska podust, ki je bila vložena pred četrt stoletja pri sosednji RD, si enkrat letno privošči številčno drstno turnejo po vodah naše RD. Menimo, da moti avtohton ribji živelj. Vsekakor pa šarenka, babuška in donavska podust negativno vplivajo na ihtiološko stanje avtohtonih populacij na območju RD.

Zadnje desetletje opažamo upadanje številčnosti populacije jegulje, medtem ko so populacije laškega piškurja, kaplja, grbe in potočnega glavača v rahlem porastu.

RD zadnji dve desetletji veliko skrb posveča vzreji in poribljanju vodotoku s soško postrvjo in ohranjanju njene prvobitnosti. Uspehi so vidni, saj je populacija marmorne postrvi v porastu. Plemenska jati smo zagotovili ugodne pogoje bivanja, je ponos naših ribogojcev in strokovnjakov ter letno zagotavlja zadostno število mladic za poribljavanje in repopulacijo.

Petdeset let delovanja RD

Število članstva po letih niha med 80 in 130. V letih 1980 - 1985, ko sta se izvajali regulacija reke Vipave in komasacija zgornjega dela Vipavske doline in je kakovost voda vodotokov dosegla spodnjo kritično mejo (reka Vipava je bila v 3/4 kakovostnem razredu), je število članov drastično upadlo. Družina je doživljala krizo; ribolovni okoliš reke Vipave in spodnjega dela reke Hubelj je bil v devetdesetih letih biološko mrtev. Sedaj je številčnost članstva v rahlem porastu. Razveseljivo je, da se v družino vključujejo mladi in počasi prevzemajo naloge.

Prihodnost ribiške družine je jasna. Usmeritev za delo, ki jih je sprejel občni zbor leta 2004, so začrtane. Temeljijo na ohranjanju avtohtonih vrst rib, vključevanju v dejavnosti, ki jih prinaša NATURA 2000, skrbi za naravno okolje in prepoznavnost družine ter na negovanju dobrih in ustvarjalnih odnosov med člani, s sedanjimi ribiškimi družinami ter z ZRD Primorske. Prihaja nov veter in novi izzivi, ki bodo pognali krila ribiških družin v skupno jadro varstva ekološkega stebra varstva voda in vodnega življenja.

Med člani je bolj prisotno spoznanje, da bomo pri gospodarjenju z vodotoki in bogastvom vodnega življenja uspešni le, če bomo združevali moč in znanje. Svoj delež bo morala prispevati tudi RZS in pristojni državni organi, katerih dolžnost je tudi skrb za delovanje ribištva. Vlaganje v ribištvo je vlaganje v ekologijo in ohranjanje naravnega bogastva, kar voda in življenje v njej prav gotovo so.

Prvi koraki so narejeni. Imamo nekatere predpise, direktive in standarde Evropske unije (EU), ki nas zavezujejo k uresničevanju Nature 2000. Vstopili smo v družino narodov EU, ki poudarja potrebo po ohranjanju naravnega okolja, pri čemer na prvo mesto stopa varstvo voda, na katere smo ribiči usodno navezani.

Nedvomno so vode naših potokov, rek in jezer strateška dobrina, ki ne pozna meja ter nas mora združevati in ne razdvajati. K temu nas navajajo skupni projekti ne le ribiške, temveč tudi širše narave, ki jih mora človeštvo uresničiti, če želi ohraniti ekološko ravnotežje, ki dopušča življenje na planetu Zemlja.

Tajnik RD	Predsednik RD
Ivo Krušec	David Marc