Svetovni dan rib selivk praznujmo na pobudo mednarodne organizacije World Fish Migration Foundation. Praznujemo ga vsaki dve leti z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomenu rek brez pregrad , ki omogočajo ribam selivkam da izpolnijo svoj življenjski cikel. Ravno ribe selivke in drugi vodni organizmi, so zaradi prekomernih posegov v vodotoke, ki uničujejo njihov habitat, med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami na svetu.
V okviru praznovanja tega dne smo se na Ribiški zvezi Slovenije (RZS) in na Zavodu za ribištvo Slovenije (ZZRS) skupno odločili obeležiti ta dan s prikazom (žal redkih) dobrih praks urejanja pregrad na vodotokih v državi na način, ki omogoča prehodnost ribam selivkam in drugim vodnim organizmom. Za primer smo vzeli zgornji tok reke Vipave, kjer je potekal projekt imenovan VIPava. Projekt je namenjen renaturaciji dela reke Vipave in je hkrati eden od več podobnih projektov v okviru evropske kohezijske politike, glavne naložbene politike EU, kjer podpirajo trajnostni razvoj. Pri tem projektu je ZZRS vodilni partner, vanj pa so vključenih še šest partnerjev. Dogodek, ki je potekal v Domu krajanov v Ajdovščini, je otvoril g. Marijan Gaber, predsednik komisije za ekologijo in naravovarstvo RZS, ki je poudaril pomen prostih prehodov za ribe. Izpostavil je primere drsti rib v reki Muri na slovenskem delu, kjer še ni hidrocentral, ki na drst pripotujejo iz daljne Donave, kot npr. ogrožena riba sabljarka. Na primeru Drave je povedal, da je populacija domorodne podusti tudi zaradi slabe prehodnosti med jezovi HE zelo upadla. Med jezovi so nastale ločene populacije, ki stagnirajo – tako so dravske ribiške družine iz svoje dnevne norme ulova 6 podusti, skozi čas padle na zgolj 2 kosa dovoljenega dnevnega uplena.
V nadaljevanju dogodka so nastopile tri predavateljice. Dr. Polona Pengal, strokovna sodelavka RZS in vodja zavoda REVIVO, je predstavila osnovne tipe vodnih pregrad in njihov vpliv na ribe selivke. Zaskrbljujoč podatek je, da je na slovenskih vodotokih postavljeno več kot 60.000 pregrad oz. obstaja pregrada na vsakih 800 m vodotoka. Te pregrade marsikdaj ogrožajo naravni cikel rib selivk, zato je smiselno razmisliti o odstranjevanju pregrad, posebej tistih, ki ne služijo več svojemu namenu. Pri tem je izpostavila zaveze EU do varovanja naravnega okolja, ki bo kot zakonodaja obvezujoča za vse države članice, tudi Slovenijo. Najboljša in hkrati najbolj ekonomična rešitev za ponovno vzpostavitev ribjih migracij je odstranitev pregrad; gradnja obvodnih strug in ribjih stez prideta v poštev tam, kjer odstranitev pregrade iz več razlogov ni mogoča.
Vodja projekta VIPava Nastja Pajk iz ZZRS je zbranim predstavila osnovne značilnosti projekta. Njegov temeljni cilj je ohranjanje in izboljšanje obstoječih habitatov različnih ogroženih živalskih vrst. V 80. letih preteklega stoletja, je bila reka Vipava na svojem zgornjem delu regulirana, kar je pustilo velik negativen vpliv na vodni živelj. Sčasoma se je življenje v Vipavo vrnilo, ostale pa so na sorazmerno kratkem prostoru med Vipavo in Ajdovščino štiri neprehodne vodne pregrade. S projektnimi sredstvi so le-te sedaj zamenjane z več zaporednimi vodnimi pragovi, kar sedaj omogoča ribjim in drugim živalskim vrstam gor- in dol-vodno prehodnost. Še vedno pa so ti pragovi ohranili funkcijo zadrževanja vode, kar lahko vidimo kot sinergijo med zahtevami vodarjev in ekologov. V bližini Novakove mlinščice, kjer zaradi specifičnosti terena podobna zamenjava pregrade ni bila mogoča, so izgradili kamnito ribjo stezo. Pri Dolenjah je bil obnovljen manjši stranski rokav Vipave. Ta in številni podobni rokavi so včasih v sebi skrivali številne ribje mladice, ki so tu našle zavetje in hrano. S to obnovo je podana možnost za večji naravni prirast domorodnih vrst rib. Sam projekt VIPava, še ne pomeni renaturacije reguliranega vodotoka v Sloveniji, je pa vsekakor korak v pravo smer.
Nevenka Rojšek iz WWF je izpostavila primere odstranjevanja vodnih pregrad po svetu. Tako je bilo v letu 2021 v sedemnajstih evropskih državah odstranjenih 239 pregrad, od česar je bilo 76% visokih do dveh metrov, 24% pregrad pa je bilo višjih od 2 metrov. Najuspešnejša država v odstranjevanju pregrad je bila Španija, ki je odstranila kar 103 pregrad. Pri teh projektih sodeluje veliko svetovnih ekoloških nevladnih organizacij, z namenom sledenja predlagani strategiji EU o biotski raznovrstnosti, katera ima za cilj vzpostaviti 25.000 km prosto tekočih rek za leto 2030. N. Rojšek je povedala, da so bili v projektu Open rivers v Črni gori odstranjene tri pregrade, v Sloveniji pa je bil prvi odstranjen jez Kopitarne na potoku Sevnična, v sodelovanju z Ribiško družino (RD) Sevnica. Po koncu predavanja so udeleženci dogodka, skupaj s predstavniki RD Ajdovščina, obiskali pregrado na reki Vipavi pod Zemonom, kjer so v živo videli, kako v praksi deluje prva za ribe prehodna pregrada na slovenskih vodah. Le upamo lahko, da bo ta pomenila za Vipavo več soških-marmoriranih postrvi in primorskih podusti, za strokovnjake pa primer dela za ostale regulirane vodotoke v Sloveniji.
mag. Igor Miličić
sekretar
Ribiška zveza Slovenije